Karbidna trdina

Karbidne trdine imajo visoko trdoto in jo tudi  obdržijo pri visokih temperaturah. Njihova trdnost je nizka. Vsebuje karbide volframa, titana, tantala, molibdena, vanadija in tudi kobalt  ali nikelj  kot vezivo. Železa ne vsebujejo.

Karbine trdine izdelujemo s sintranjem (drobne delce stisnemo in segrejemo na visoki temperaturi, da se spojijo). Če povečujemo delež kobalta, se trdnost, modul elastičnosti in temperaturna obstojnost karbidne trdine znižajo. Ostali parametri, kot so žilavost in trdnost pa se povečajo z višjim deležem kobalta.

Kobalt ima kot kemični element  v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Kobalt je  srebrnkasto-bel trden feromagneten element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetov na atom.

Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dve tretjinam železove.

Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur – hexagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.
Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.