Baker

Baker ima kot kemijski element v periodnem sistemu oznako Cu in atomsko število 29. Je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo.

Baker je najstarejša kovina ki se uporablja, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih segajo v leto 8700 pr. n.  št. Največ bakra prihaja iz Čila, Združenih držav Amerike, Indonezije in Peruja.

Svinec  kot kemični element, ima v periodnem sistemu oznako  Pb in atomsko število 82. Svinec je mehka, težka in strupena  kovina svetle barve, ki na zraku potemni v temno sivo po  kateri je najbolj znan.

Svinec se največ uporablja v avtomobilskih akumolatorjih, za uteži pri ribolovu in kot zaščita pred radioaktivnim sevanjem. Na letni ravni se svinca proizvede med 8. in 9. miljoni ton.Največ svinca prihaja iz   ZDA, Avstralije , Kanade, Mehike, Švedske, Moroka, in Severna Koreja.

Kositer je kemični element  in ima v periodnem sistemu oznako  Sn in atomsko število 50. Je srebrne barve na zraku ne oksidira in se upira koroziji.

Kositer se nahaja  v bronu ali cinku. Uporablja se za zaščitno prevleko drugih kovin za preprečevanje korozije. Kositer pridobivajo  iz minerala kasiterita, kjer se pojavlja kot oksid.

Kositer se reklistalizira že pri sobni temperaturi.

Karbidne trdine imajo visoko trdoto in jo tudi  obdržijo pri visokih temperaturah. Njihova trdnost je nizka. Vsebuje karbide volframa, titana, tantala, molibdena, vanadija in tudi kobalt  ali nikelj  kot vezivo. Železa ne vsebujejo.

Karbine trdine izdelujemo s sintranjem (drobne delce stisnemo in segrejemo na visoki temperaturi, da se spojijo). Če povečujemo delež kobalta, se trdnost, modul elastičnosti in temperaturna obstojnost karbidne trdine znižajo. Ostali parametri, kot so žilavost in trdnost pa se povečajo z višjim deležem kobalta.

Kobalt ima kot kemični element  v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Kobalt je  srebrnkasto-bel trden feromagneten element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetov na atom.

Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dve tretjinam železove.

Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur – hexagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.
Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.